Dne 11. 6. 2025 od 10. ure do 13. ure bo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru potekalo izobraževanje Pravica do odklopa – od teorije do prakse.
Predavatelji:
– prof. dr. Darja Senčur Peček
– prof dr. Simona Šarotar Žižek
– doc. dr. Aljoša Polajžar
Program izobraževanja:
Izobraževanje zajema celosten vpogled v pravico do odklopa tako na teoretični kot tudi na praktični ravni. Udeležencem izobraževanja bo predstavljena vsebina in pomen pravice do odklopa, na katerih delovnih mestih sploh pride v poštev, različni načini organizacije delovnega časa in vodenja zaposlenih vključno s praktičnimi primeri uveljavljanja pravice do odklopa, konkretnimi primeri kršitev pravice do odklopa ter potencialno dopustne izjeme. Izobraževanje je namenjeno delavcem ki so zaposleni na vodilnih delovnih mestih in delovnih mestih vodij enot, ki vodijo delavce in jim nalagajo delo, prav tako pa je namenjeno tudi vsem ostalim, ki se želijo dodatno izobraziti s področja pravice do odklopa.
Kaj boste izvedeli:
- Pojem delovnega časa in pomen njegove ustrezne ureditve;
- Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu v povezavi z ureditvijo delovnega časa;
- Razlogi za razvoj pravice do odklopa, pravni okvir in primerjalne izkušnje;
- Slovenska zakonska ureditev pravice do odklopa in primeri ureditve v panožnih kolektivnih pogodbah;
- Praktični vidiki organizacije delovnega časa in prostega časa;
- Upravljanje s časom, postavljanje prioritet, strukturiranje delovnih nalog ter pomen odmikov med delom;
- Management stresa – zmanjševanje stresnih odzivov zaposlenih;
- Vloga vodij pri ustvarjanju zdravega ravnovesja med delom in prostim časom;
- Različni stili vodenja – od mikrovodenja do vodenja z zaupanjem;
- Interaktivna komponenta:
- obravnava konkretnih praktičnih primerov z vidika pravice delavca do odklopa (praktični primeri za udeležence izobraževanja in diskusija);
- konkretni praktični primeri kršitev pravice delavcev do odklopa;
- konkretni praktični primeri potencialno dopustnih izjem od pravice do odklopa.
Kurikulum
- 3 Sekcije
- moduli: 0
- 4 h
- prof. dr. Darja Senčur PečekProf. dr. Darja Senčur Peček je redna profesorica prava, predstojnica katedre za delovno pravo in predstojnica Inštituta za delovna razmerja in socialno varnost na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru ter prodekanica te fakultete. Na fakulteti je nosilka predmetov Delovno pravo, Socialna varnost in Delovno in socialno pravo. Redno sodeluje na domačih in mednarodnih konferencah, v raziskovalnih projektih, objavlja znanstvene in strokovne prispevke v domačih in tujih revijah, kot sourednica sodeluje pri komentarju Zakona o delovnih razmerjih. Je urednica oz. članica uredniških odborov več revij (Podjetje in delo, Delavci in delodajalci, Pravnik, ANALI PAZU HD).0
- prof. dr. Simona Šarotar ŽižekProf. dr. Simona Šarotar Žižek redna profesorica managementa poslovanja, specializirana za management človeških virov in vodja Inštituta za management in organizacijo ter UN študijske smeri Management in organizacija poslovanja Univerze v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta. Je avtorica ali soavtorica številnih knjig, člankov v mednarodnih in slovenskih revijah, knjigah, znanstvenih in strokovnih konferencah. Njen opus zajema več kot 960 bibliografskih enot. Sodelovala je v več raziskovalnih projektih in vodila mednarodne projekte ("CHANCE-4-CHANGE" SMART PRODUCTION in REGIO HELP) in sodelovala v njih. Je članica v raziskovalnem programu P5-0027: Prilagajanje slovenskega gospodarstva in razvojna identiteta Slovenije v EU. Svetuje v mednarodnih projektih kakor tudi podjetjem obenem tudi vodi seminarje in delavnice. Aktivna je kot strokovnjakinja na področju varnosti in zdravja pri delu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V podjetjih izvaja izobraževanja, usposabljanja in svetovanja.0
- doc. dr. Aljoša PolajžarDoc. dr. Aljoša Polajžar, mag. prav. je docent na Pravni fakulteti UM. Septembra 2024 je zagovarjal doktorsko disertacijo »Kolektivne delavske pravice platformnih delavcev«, ki jo je pripravil pod mentorstvom red. prof. dr. Darje Senčur Peček. Raziskovalno se ukvarja predvsem s številnimi različnimi pravnimi vidiki položaja delavca v delovnem razmerju (nove oblike dela, varstvo zasebnosti in osebnih podatkov delavca, kolektivno delovno pravo, človekove pravice, izzivi digitalizacije in umetne inteligence, platformno delo itd.). Sodeloval je kot soavtor komentarjev Zakona o delovnih razmerjih, Zakona o javnih uslužbencih in Zakona o sistemu plač v javnem sektorju.0