Napake pri vlaganju ustavnih pritožb in pobud, ki vodijo v zavrženja in nesprejem

Izobraževanje je namenjeno poglobljenemu prikazu najpogostejših napak pri vlaganju ustavnih pritožb in pobud za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov, ki v praksi vodijo do njihovega zavrženja ali nesprejema v vsebinsko obravnavo.

Ustavna pritožba – poglavitni pogoji za sprejem v vsebinsko presojo

• Materialno in formalno izčrpanje, hujše posledice kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin;
• Pomembno ustavno pravno vprašanje kot objektivni vidik pogoja za sprejem.

Utemeljitev ustavne pritožbe in napake, ki jih zaznamo v praksi

• Pravila o substanciranosti očitkov;
• Kako se pojasnjuje in dokazujejo hujše posledice;
• Razlika med očitki, ki sežejo na zakonsko raven in tistimi, ki sežejo na ustavno raven;
• Vloga opisa dejanskega stanja in očitkov, ki se nanašajo na dejansko stanje;
• Nestrinjanje z odločitvijo sodišč kot očitek;
• Druge napake, ki vodijo v zavrženje ali nesprejem ustavnih pritožb;
• Kaj pomeni odsotnost utemeljitev nesprejemov za (potencialne) ustavne pritožnike;
• Ustavna pritožbe kot predhodni korak pritožbe na ESČP;
• Prikaz praktičnih primerov.

  Pobuda za presojo ustavnosti in zakonitosti splošnih aktov

• Pobuda kot možnost presoje splošnih aktov (in izjeme);
• Kdaj gre za splošni akt; tanka meja med posamičnim in splošnim aktom ter med pristojnostjo Ustavnega in Upravnega sodišča (kako ravnati, ko nismo prepričani, za kakšen akt gre);
• Procesne predpostavke za pobudo: pravni interes, neposreden interes, dejanski interes;
• Kako Ustavno sodišče presoja pomembno pravno vprašanje in kako, da je pobuda očitno neutemeljena;
• Kaj in kako mora pobudnik zatrjevati izpolnjevanje pogojev za sprejem pobude v vsebinsko presojo;
• Povezane zadeve: hkratna vložitev ustavne pritožbe in pobude ter ob tem presoja materialnega in formalnega izčrpanja;
• Kaj pomeni zgolj formalna utemeljitev odločitev o nesprejemu pobud v vsebinsko presojo za (potencialne) vlagatelje pobud;
• Prikaz praktičnih primerov.