Pravni vidiki (celovite) presoje vplivov na okolje in kako jih presojajo sodišča

A. CPVO in PVO kot dva osnovna postopkovna in vsebinska inštituta prava varstva okolja

– CPVO in PVO: dvoje vrat, ko v postopek vstopi tudi (zadevna) javnost in NVO s statusom

– Pojasnjevanje interesov, ki trčijo pri CPVO in PVO

– Pogoji, ko se k CPVO in PVO mora izvesti tudi presoja sprejemljivosti (PS)

– CPVO, PVO in PS kot procedure (postopanja), ne le postopki

– Horizontalnost (C)PVO in PS ter souporaba Aarhuške konvencije

– Vloga sekundarnega prava EU pri izvajanju CPVO, PVO in PS

– Upoštevnost 4. odstavka 6. člena Habitatne direktive

– Vloga CPVO, PVO in PS pri različnih vrstah legalizacije

B. Kaj se pričakuje od presoje upravnih organov in sodišč

– Razlike med presojo izvršilne in sodne oblasti

– Pristojna upravni organi in pristojna sodišča (razlogi za uporabo neustavnega 61. člena ZUreP-3)

– Vloga prava EU (in predvsem razlagalnih pravil EK in Sodišča EU) pri razumevanju vsebine CPVO, PVO in PS (Zakaj ZON, ZVO-2 in ZUreP-3 niso dovolj?)

– Vprašanje standinga

C. Sodna praksa Sodišča EU, ki določa vsebino sodne presoje nacionalnih sodišč

– Vsebina presoje akta, odsotnosti akta o (C)PVO in PS

– Presoja primernosti ukrepov

– Presoja in znanstvena dognanja

– Kaj so učinkovita pravna sredstva

– Kako sodna praksa tega področja vpliva na upravne organe, ki presojajo (C)PVO in PS oz. koliko manevrskega prostora sodišča lahko pustijo stroki

Komu je izobraževanje namenjeno?

Izobraževanje je priporočljiva tako za snovalce odločitev o CPVO, PVO in PS, kot tudi za predstavnike NVO, tiste pravnike, odvetnike, ki na tem področju poseganja v prostor (okolje in naravo) sprožajo postopke pravnih sredstev v upravnem postopku, upravnem sporu in pravnem varstvu pred Ustavnim sodiščem.  Prav tako je tema primerna za sodnike, ki presojajo odločitve o (C)PVO in PS.